English

Feso’ota’iga fa’a-uaealesi ma nofoaga e fa’aaoga tele ai.

Ua fa’alelei atili e feso’ota’iga fa’a-uaealesi le fa’aaogaina o telefoni (smartphones), ma’a (tablets) ma laptopsi i le taimi o lo’o e fealua’i, o lou ofisa, po’o le fale foi. O feso’ota’iga fa’a-uaealesi ua faigofie ai ona fa’aaoga le upega tafailagi e lafo pe talia ai foi ni imeli i so’o se nofoaga lava…e fa’apea foi i tagata e asiasi atu. O feso’ota’iga fa’a-uaealesi e ‘Public’ po’o ‘Hotspots’ o lona uiga e mafai lava ona e faia foi ia tulaga i ni nofoaga faitele e pei o fale’aiga, faletalimalo ma fale’ava. Ma o ‘devices’ e mafai ona palaka po’o ‘dongles’ e sili atu foi ona mafai ai ona fa’aaoga le upega tafailagi, o lo’o iai le puipuiga a le 3G po’o le 4G cellular.

O le Wi Fi i le fale, o le ofisa, ma telefoni fe’avea’i, latou te fa’aaogaina uma lava le Tekonolosi (802.11). E iai lava fa’afitauli ta’atele, ae iai foi mea e tutupu i ‘devices’ ta’itasi. E mafai ona puipuia oe i mea faigofie nei.

 O feso’ota’iga fa’a-uaealesi i le Fale/Ofisa.

O mea e ono tutupu

Afai e le o malupuipuia mea fa’atonutonu o lau ‘device’ e pei o (hub/router/dongle), e mafai ona fa’aaoga e nisi tagata e aunoa ma lou iloa, pe afai o latalata ane. E i’u ai ina fai e nisi e te le fa’atagaina mea nei:

  • Fa’aaoga le bandwidth (po’o le aofai o data e mafai ona i totonu o lau device ma le saoasaoa e mafai ona fa’aaoga ai) – e ono a’afia ai le saoasaoa o lau komepiuta ma isi au ‘devices.’
  • Fa’aaoga o lau alauni e kopi ai information (download allowance) o lo’o e totogiina i le kamupani o le ISP.
  • le kopi o ni polokalame le talafeagai e mafai ona su’e mulimuli mai i lou address ae le o latou.
  • le maua e nisi o au imeli e lafo pe tali foi.

 

Malupuipuia o feso’ota’iga i uaealesi.

O mea uma lava e ono tutupu o lo’o ta’ua i luga, e mafai ona fo’ia pe a malupuipuia lelei mea fa’atonutonu o lau ‘device’ (hub/router/dongle) e ala i le siaki o nofoaga o lo’o feso’ota’i iai. E te iloa le malupuipuia o le nofoaga (site) i le iai o se fa’ailoga o le loka.

A’o fa’ato’a fa’apipi’i lava lau telefoni (smartphone) ma’a (tablet), masini tusitusi (printer), po’o se isi lava ‘device’ e alu i le uaealesi fa’atonutonu (hub/router/dongle), e fa’atonuina oe e fai se upu tatala po’o se ki (password/key) pe a malupuipuia le feso’ota’iga. O le auala lea o le a feso’ota’i ai le ‘device’ i taimi uma, o le aumai o fa’atonutonu (hub/router/dongle) mo lau upu tatala/ki, ae e mafai foi ona e suia i se mea e te filifilia. Afai e te amataina se fa’atonutonu fou (hub/route/dongle), e le taumate o le a aumai ua uma ona malupuipuia i se tulaga e sili atu ona lelei. E tolu lava ituaiga (encryption levels) po’o fa’atulagaga o data na o tagata e iai le fa’atagaga e mafai ona malamalama iai. O le (WEP, WPA, ma le WPA2) e aupito i maualuga. O le tele o hubs/routers fou e mana’o e te filifilia se tulaga maualuga (high security), ae manatua e le mafai e ni ‘devices’ tuai ona gafatia lea tulaga.

Afai e le malupuipuia le hub/router/dongle o le fale/ofisa/po’o le ‘device’ o lo’o e mana’o e te feso’ota’i iai, ia e toe va’ai ma faitau lona tusi (user manual).

Ia fa’amautinoa o lo’o iai uma polokalame e puipuia au ‘devices’ e pei  o (antivirus/anti spyware/firewall) ae e te le’i feso’ota’i i feso’ota’iga fa’a-uaealesi.

Ia malutia (Wi Fi codes) ina ia aua nei fa’aaogaina e nisi.

Manatua o le ‘code’ e ulufale ai (access code) o lo’o tusia ai lava i le hub/router. Ia manatua la ia sasae ese le code lena ma nana, pe nana foi le hub/router ina ne’i te’i ua omai nisi i lou fale ma latou iloaina.

 

O Wi Fi faitele

O mea e ono tutupu

O le leaga o mea e ono tutupu i le Wi Fi faitele, o le mafai ona osofa’ia e tagata ese se mea o lo’o e fai i le upega tafailagi. E mafai ona ave au upu tatala pe faitau foi imeli na o oe e tatau ona iloa. E mafai ona tupu lea tulaga pe afai o le feso’ota’iga i le va o lau ‘device’ ma le Wi Fi e le (encrypted). (O lona uiga o le information po’o le data, e malamalama ai lava na o tagata e fa’atagaina e malamalama iai), po’o le fa’avalea foi o oe e te ulufale i se (spoof hotspot) po’o se nofoaga e foliga e fa’aaoga tele e tagata ona o le tele o mea lelei e iai, ae pepelo.

I se feso’ota’iga na o tagata e fa’atagaina e ulufale iai (encrypted) e mana’o mai i le ‘ki’ e pei o lenei: 1A648C9FE2. O le isi auala o le mana’o mai e te ‘log in’ mo le upega tafailagi. E ta’u atu ai i le talitelefoni o lo’o e i luga o le upega tafailagi a le latou fale’aiga, faletalimalo, po’o le fale’ava foi. E toeitiiti lava leai se mapupuipuia e maua i le ‘encryption.’

Wi Fi faitele e malupuipuia.

  • Se’iloga e te fa’aaogaina se itulau e malupuipuia lelei, aua nei lafoina pe talia foi ni information i luga o le Wi Fi faitele.
  • I so’o se mea, fa’aaoga Wi Fi e malupuipuia lelei e pei o le Wi Fi a le malo e fa’aaoga fua, po’o le Wi Fi foi a la outou falefaigaluega.
  • tagata faipisinisi e manana’o e ulufale i a latou feso’ota’iga fa’akamupani, e tatau ona fa’aaoga se ‘encrypted’ VPN (O feso’ota’iga na o latou ma tagata fa’atagaina).
  • Ia fa’amautinoa o iai polakalame e puipuia ai oe (antivirus/antispyware/firewall) ae e te le’i fa’aaogaina le Wi Fi faitele.

O nisi fautuaga

  • Aua le so’ona tu’usolo lau komepiuta, telefoni, po’o lau ma’a.

Ia e iloa po’o ai o i se mea o e iai, e ono maitau mai au mea o fai i luga o le upega tafailagi.

Ke ke toe vakai foki ki he...

Ngaahi lea laukonga ‘oku ki’i mamafa ange

‘WPA2’

‘WIFI Protected Access 2’: koe fa’ahing teita ‘encryption’ ‘oku ta’ofi ‘aki he fakafanongo moe hu kihe ‘wireless’ netiueka he kau angana fulikivanu ‘users’.  ‘Defined by the 802.11 standard’.   ‘Oku laka ange ‘enau malu’I he ‘WPA’ pe koe ‘WEP’ 

‘WPA’

‘WIFI Proteted Access’: koe fa’ahing teita ‘encryption’ ‘oku ne ta’ofi e fakafangongo moe hu ki he ‘wireless’ netiueka he kau angafulikavanu ‘users’.  ‘Defined by 802.11 standard’;  ‘Oku laka ange ‘enau malui’I he ‘WEP’. 

‘WEP’

‘Wired Equivalent Privacy’: koe fa’ahinga teita ‘encryption’ ‘oku ne ta’ofi e fakafanongo moe hu ki ha netiueka ‘wireless ‘e ha taha angafulikavanu.  ‘Defined by the 802.11 standard’. 

‘VPN’

‘Virtual Private Network: koe founga fakatupu e fehokotaki malu ha fo’I poini ‘e ua he ‘initaneti.  ‘Oku fa’a ngaue’aki ki he fetu’utaki  pisinisi-kihe-pisinisi.

‘Router’

Koe ‘device’ ‘oku fakafou holo e netiueka pe koe halanga ‘initaneti. Hangē ko e oku ma’u he ‘atakai e ‘u ‘api/’ofisi iiki ‘I loto e ‘WIFI device’ ‘(wireless hub)’.

‘ISP’

Koe ‘initaneti ‘Service Provider’; koe kautaha ‘oku nau fakahojo e ‘initaneti.

‘Encryption’

Koe founga liliu e teita kihe ‘cipher text ‘ (koe fa’ahinga kouti) ‘oku ne ta’ofi e fie’ilo ki ai ha taha ‘oku ‘ikai ke fakamafai’I’.

802.11

Koe founga ‘oku fa’a ngaue’aki ki he netiueka ‘wireless’.